| Katera rožca je to? | | |
| |
|
|
|
velkavrh
2.9.2018 | Cel vikend in še ponedeljek zraven so ture zaradi preslabega vremena odpadle,zato imam preveč časa in sem se lotil raziskanja teh mojih rumenk.Tu bom imel še veliko dela.Naslednje leto se natančno posvetim rodu radičevk(Asteraceae).V tem rudu imamo tudi škržolice, dimke in jajčarje ali otavčiče.No poskusil bom malo predstaviti škržolice.
Kot letos in minula leta sem jih kar nekaj vrst posnel. Sedaj točno vem, da moram res dobro posneti cvetove-posebej koške, stebla in liste po steblu in spodaj.Res morajo posnetki prikazati ali ima roža samo en cvet na steblu ali več,ali gre za razvejano steblo s cvetovi ali ne(primer rušnate,češuljaste ,oranžne,ledeniška-pri teh štirih so cvetovi zbiti skupaj na vrhu stebla).
V Sloveniji imamo ogromno vrst škržolic(naštetih štirih ne bom več našteval).Pa pojdimo nekako po vrsti kot so v priročniku Flora Alpina-nekaj posebnega je zelenkasti pečnikovec-naj bi imel posnetega,nadaljujem z škržolicami-hoppejeva ,dolgodlakava(naj bi imel slikco),uhata,florentinska,bauhinova,gozdna -ima več podvrst,razcepljena -ima več podvrst,modrozelena-ima več podvrst,gladkostebelna , sedmograška,kosmata-najbolj poznana,morisova,dlakava-ima več podvrst,alpska,nizka, obrasla,porovolistna-lahko prepoznavna po listih,prerastovolistna,sinja,zajčicolistna,grozdasta-ima več podvrst,savojska -ima več podvrst,kobulasta in gladka-ima več podvrst.Hoppe našteje še belkasto-sem preveril-je mejna.Nepotrjena je pegasta-ima več podvrst,bleda-ima več podvrst,kot mejne so označene samo dve.
Torej dela za proučevanje več kot preveč. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 | |
|
| |
|
|
zlatica
3.9.2018 | Pozdravljen, Branko! Težke naloge si se lotil, rod škržolic je trd oreh, pri katerem si zlomijo zobe še botaniki! Ampak, kjer je volja, je tudi moč in nekaj se jih da razvozlati, ene vrste pa le pod lupo ali mikroskopom. Sploh je družina radičevk tako obširna, da se zgubiš v njej. Meni je od 49 vrst škržolic, ki jih našteva MFS za Slovenijo, prepoznavnih le nekaj: oranžna š., ker je tako posebna, kosmata š.- je pogosta in lepa, porovolistna š.- značilni dolgi suličasti listi, savojska š.- mi jo je pokazala pred kratkim A. Mihorič, dolgodlakavo š. in razcepljena škržolica. V MFS ni navedeno, da bi imela razcepljena več podvrst v Sloveniji. Kar dobro prepoznavni zgledata še češuljasta š. in rušnata, vendar jih še nisem v naravi opazila. Ta zeleni pečnikovec je pa zanimiva rastlina, Flora Alpina jo res uvršča med škržolice kot Hieracium staticifolim, v Mali Flori Slovenije pa te rože ni navedene med škržolicami, ampak se nahaja pod imenom Chlorocrepis staticifolia (sinonim) kot edina vrsta pečnikovca, roda v okviru radičevk. Branko, če je to je res pečnikovec pod sliko 1. in 2., potem je to na Zelenici eno od nepoznanih rastišč, saj ta vrsta "uspeva predvsem ob alpskih rekah (Soči, Savi, Savinji, in Dravi in njihovih pritokih), v glavnem v alpskem in predalpskem fitogeografskem področju" (Nejc Jogan)- na Bovškem, v Trenti, Loški Koritnici, v Zgornjesavinski dolini...
Sicer pa pozdravljam tvoj študiozni pristop k radičevkam in upam, da nas boš tekoče seznanjal z novostmi in fotografijami raznih vrst dimkov, škržolic, škrbink, jajčarjev, itd.... lp | |
|
| |
|
| |
|
|
velkavrh
3.9.2018 | V Italiji sem posnel še eno izmed škržolic , ki jo dobro ne poznam.Na tankem dlakavem steblu ima samo en cvet.Značilno zanjo so rdeče obarvani spodnji cvetni lističi.Med svojimi slikcami imam še alpsko in hoppejevo. | |
|
 1 2 3 | |
|
| |
|
|
zlatica
3.9.2018 | Kot jaz vem, imata na spodnji strani rdečkaste liste dve škržolici, Hoppejeva (H.hoppeanum) in pa dolgodlakava (H.pilosella), kar je dobro vidno na tej strani od A. M. http://kamniski-vrh.net/n3_o.html#hgl
| |
|
| |
|
| |
|
|
velkavrh
4.9.2018 | Ja,drži zlatica.Na kamniški -vrh.net ima moja znanka res dobre slikce obeh teh škržolic.Taka predstavitev je prava -dobro slikan cvet -posebej dobro mora biti slikan pri določenih rožah košek in listi kot po steblu in spodaj.Pri Flora Alpina ravno pri teh dve škržolicah to ni dobro vidno.No pri hoppejevi so te značilne luske na košku in list dobro vidni-ni pa pri tej slikci nič rdečine na spodnjih cvetnih lističih, kar te seveda zavede,pri dolgodlakavi -cel travnik-pa se rdečina komaj vidi-od ostalega ne vidiš nič. | |
|
| |
|
| |
|
|
nacka.
4.9.2018 | Medtem, ko ste morali ostali forumaši grizti kolena, da ste se prebili do gorskih rožic, sem sama izbrala mnogo udobnejšo pot. Tule so fotografije cvetličnih gred v Carskem selu, Sankt Peterburg, Rusija. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 | |
|
| |
|
|
velkavrh
5.9.2018 | Malo letošnjih rožnih spominčkov z naših gora. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 | |
|
| |
|
|
Apolonija
5.9.2018 | Nacka, zgleda, da si imela lep dopust. Jaz grem pa samo na vrt. | |
|
 1 2 3 4 | |
|
| |
|
|
nacka.
5.9.2018 | Draga Apolonija,
čudovit vrt imaš in hvala, da nam omogočaš vpogled vanj.
Z možem sva si na račun odpravnine ob odhodu v pokoj privoščila desetdnevno križarjenje po Volgi. Glede na mojo nedavno poškodbo kolena je bilo potovanje, na katerem je šlo bolj za telovadbo možganskih celic s spoznavanjem zgodovine in ostalih posebnosti te prostrane dežele, kot za fizični napor, kar dobrodošlo.
Upam, da bom koleno kmalu sanirala in lahko objavila kake fotografije primernejše temu forumu. V približno letu in pol sem si kondicijo z vsakodnevno povprečno 5-6 kilometrsko hojo znantno izboljšala. Najbrž pa je bilo preveč asfalta in posledično bolečine v kolenu.
Lep pozdrav,
Nacka | |
|
| |
|
| |
|
|
velkavrh
6.9.2018 | Pa poglejmo malo dimke. Pogosto jih zamenjujemo z škržolicami. Najbolj prepoznavni je sigurno zlati dimek-pa še ta cvet varira v barvah od rumene do močno oranžne in še mešamo ga z jajčarjem (otavičem);sigurno pa nebi pomešali mesnordečega;mogočni je gorski dimek-ima velike liste in na visokem steblu je samo en velik rumen cvet,košek se običajno ne vidi, ker ga spodnji cvetni lističi kar prekrijejo,visok je od 40-50cm;pogost je predalpski dimek in tudi kernerjev dimek-ločita se po listih in kernerjev dimek ima na steblu več cvetov;lučkovolistnega mešamo z kosmato škržolico;triglavskega pa še nisem našel.Verjetno ni težko prepoznati po dolinskih travnikih dvoletni dimek.Imamo še cel kup dimkov,ki jih slabo poznamo-močvirskega ne poznam,velekoškastega ne poznam,objedenega ne poznam,strešnega ne poznam,makovolistnega ne poznam,lasastega ne poznam,mehurjastega ne poznam,ščetinastega ne poznam.Zali dimek,regratovolistni in kimasti niso potrjeni.Obstojijo pa še mejni-hrustavkasti,smrdljivi,jacquinov in še eden , ki nima slovenskega imena. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 | |
|
| |
|
|
velkavrh
7.9.2018 | Grinti pa spadajo v rod nebinovk-Asteraceae.Za mene je najlepši abraščevolistni, ki je dokaj pogost in nas razveseljuje z svojo močno rumeno do svetlo oranžno barvo.V Karavankah se najde kranjski grint-jaz ga še nisem našel.Gozdni(gozdni naj vi bil po Flori Alpini samo mejni) in fuchsov grint sta si zelo podobna in ju zamenjujemo-vsaj fuchsov je pogost .Raznozobega ne poznam.Cevastocetnega ne moremo pomešati,ker zgleda , da je že odcvetel.Lep je divjakovški grint.Šentjakobov(ali šmarni križ) in skalni sta si podobna in ju zamenjujemo.Navadni grint pa vidimo po dolinah. Manj poznani so predalpski,raznozobi,razkrečeni,vodni,rukvični,lepljivi.Nedokazani so alpski(je tudi mejni) , nemški(nastopa v dveh podvrstah in sta tudi mejna);mejni pa so visoki,močvirski,Senecio fontanicola,Senecio vernalis,nedokazan mejni je še podvrsta divjakovškega-gerardijev(imenovan tudi sivi grint).Zanimivo, da Hoppe navaja steljniški grint(Senecio tenuifolia), ki ga Flora Alpina ne -Hoppe navaja da raste samo v Vzhodnih Alpah. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 | |
|
| |
|
|
velkavrh
7.9.2018 | Radičevke so tudi jajčarji ali otavčiči.Že na domačem travniku imam navadnega jajčarja.Pri nas imamo še visokogorskega, švicarskega,jesenskega,sivega,berinijevega.imamo še nepotrjenega kodravolistnega .Pa še nekaj mejnih-Leontodon croceus,podvrsto visokogorskega ,podvrsto sivega in še golostebelnega. | |
|
 1 2 3 4 5 6 | |
|
| |
|
|
velkavrh
9.9.2018 | Malo za spodbudo. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 | |
|
| |
|
|
zlatica
9.9.2018 | Lepe rožce si nabral, Branko. Zelo zanimiv mi je srebrn trpotec, nisem ga še videla in tudi opazila, saj se pravzaprav vse do danes nisem zavedala, da obstaja. In kateri grint (domnevam, da je grint) je na sliki 22? Slika 25 - trave, zelo lepa, pa so alpski lisičji rep in kolikor poznam to sliko, izvorno ni tvoja, ampak od AM, ki jo je objavila letos na Foto-naravi. Imam prav? Kaj pa ostale fotografije so tvoje?  lp | |
|
| |
|
| |
|
|
velkavrh
9.9.2018 | Samo zadnje štiri so mi bile poslane -ostale so vse moje v glavne slikane še z Canonom, katerega imam trenutno v okvari. Z Niconom nisem zadovoljen.Z vsako slikco točno vem kje in kdaj je bila posneta. | |
|
| |
|
| |
|
|
zlatica
9.9.2018 | Branko, kaj pa grint? Slika 22. A morda veš vrsto? lp | |
|
| |
|
| |
|
|
velkavrh
9.9.2018 | Gre za divjakovški grint-Senecio doronicum.Imam še kup posnetkov tega grinta z različnih nahajališč. | |
|
 1 2 3 4 5 6 7 | |
|
| |
|
|
zlatica
9.9.2018 | Ja, hvala, res mi je lep in zanimiv. | |
|
| |
|
| |
|
|
Apolonija
9.9.2018 | oj, Zlatica, gotovo si srebrni trpotec že videla. Tudi na Slavniku raste. Mogoče ni tako cvetel.
Branko, res si me navdušil s temi rožami. | |
|
| |
|
| |
|
|
zlatica
11.9.2018 | Nekaj utrinkov z obiska arboretuma...lp | |
|
 1 2 3 4 5 | |
|
| |
|
|
|
|
|
|
|
| |
|
|
